O DRUŠTVU

YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je nastalo kot uresničitev vizije o neodvisnem življenju hendikepiranih.

Že od vsega začetka smo bili razvojno naravnani, saj razvijamo teorijo, ki spreminja prakso, promoviramo kulturo hendikepa, s katero osveščamo širšo javnost in spreminjamo pogled ter zavedanje samih hendikepiranih o svojem lastnem položaju. Rušimo predsodke in stereotipe, ki so povezani s tradicionalnem dojemanjem invalidov izhajajoč iz medicinskega modela.

Zavzemamo se namreč za neodvisno življenje, kar pomeni imeti možnost odločanja o lastnem načinu življenja, biti aktiven in enakopraven posameznik na vseh področjih družbenega življenja. Trajnostni razvoj za nas pomeni samouresničevanje in gradnjo dobrih praks. Izhajajoč iz lastnih izkušenj smo oblikovali pravila in pravilnike, katerih namen je izboljšanje in dvig kakovosti storitev ter zagotavljanje pravic in enakih možnosti uporabnikov, zaposlenih osebnih asistentov in asistentk. Velik pomen namenjamo izobraževanju, osveščanju in informiranju, pri čemer se poslužujemo različnih komunikacijskih medijev (videoposnetki, publikacije, kratki filmi, strip, spletna stran itd.) Prizadevamo si za najvišjo kakovost nudenih storitev, pri čemer smo zavezani uporabniški perspektivi. To ne pomeni le individualizacije storitev, ampak postavljanje uporabnika v center pozornosti kot merilo vsega. Uporabnik je tisti, ki ima pregled nad storitvijo, hkrati pa obveznost in dolžnost, da  zna z njo upravljati.

Namen društva

Začetki YHDja

Nedvomno je bila najpomembnejša prelomnica, ki je začrtala smer, katere nismo nikoli več zapustili, srečanje z dr. Dušanom Rutarjem, ki je kot psiholog prišel v Zavod za usposabljanje invalidne mladine, kjer smo hodili v srednjo šolo in kot hendikepirani živeli že od otroštva. V času srečanja smo bili srednješolci, nezadovoljni z inštitucijo, kjer smo bivali, vendar si svojega upiranja inštituciji in nezadovoljstva nismo znali razložiti. Kmalu po svojem prihodu nam je na našo željo začel predavati; predavati o stvareh in svetovih, ki jih nismo niti poznali niti slutili, da obstajajo. Predstavil nam je svet psihoanalize, pokazal mehanizme inštitucij, odkril antične mislece… Na osnovi njegovih predavanj smo se tako odločili za študij sociologije kulture in filozofije in za življenje zunaj inštitucij. Govoriti smo začeli o teoriji hendikepa, ki jo je razvijal dr. Dušan Rutar, kulturi in spremembi lastnega položaja v družbi. Iz upora in vztrajnosti, v iskanju odgovorov se je rodilo neformalno gibanje, ki smo ga poimenovali Youth handicapped deprivileged (kasneje se je formaliziralo v društvo YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa). Teorija hendikepa in odpor do medicinskega modela dojemanja invalidnosti sta bili in ostali osnovno vodilo pri oblikovanju vseh naših nadaljnjih projektov in akcij.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Aenean eu ornare ante. Proin aliquam odio id lorem finibus, a ullamcorper arcu posuere.

YHD – izvor imena

YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je bilo ustanovljeno leta 1996, ko je deset somišljenikov formaliziralo svoje gibanje (iz upora, vztrajnosti in v iskanju odgovorov, so se najprej združevali v neformalnem gibanju, ki so ga poimenovali Youth Handicapped Deprivileged, torej mladi, hendikepirani, depriviligirani – YHD), predvsem zaradi zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. Tako so skozi različne projekte, programe, sodelovanja na različnih kongresih, okroglih mizah, javnih debatah, z mednarodnim povezovanjem ter informiranjem javnosti, strokovnjakov in odločevalcev ves čas delali v smeri zagotavljanja neodvisnega življenja za vse. Prizadevali so si za priznanje osebne asistence kot ključnega elementa za zagotavljanje neodvisnega življenja. Njihov glavni cilj je bil, da Slovenija sprejme Zakon osebni asistenci, v katerem bo le-ta prepoznana kot človekova pravica in zagotovljena vsem hendikepiranim, ki jo potrebujejo oziroma želijo.

Predstavniki YHD so organizirali številne protestne shode in javne akcije, kjer so skupaj s podporniki društva zahtevali, naj država uredi osebno asistenco in z njo sistemsko pravico do neodvisnega življenja. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z izvajanjem in koriščenjem programov osebne asistence so na YHD oblikovali tudi prvi predlog Zakona o osebni asistenci. V letu 2012 so kot prvo društvo v Sloveniji na podlagi instituta ljudske iniciative zbrali več kot 7000 podpisov volivk in volivcev ter predlog zakona na podlagi tega vložili v obravnavo v Državni zbor. V tej zakonodajni pobudi niso bili uspešni, saj je večina poslank in poslancev njihov predlog zavrnila že na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide – predvsem zaradi odkritega nasprotovanja drugih invalidskih organizacij.

Novembra 2016 je na pobudo Društva YHD stranka NSi, takrat opozicijska stranka, vložila Državnemu zboru v obravnavo usklajeni predlog Zakona o osebni asistenci (ZOA). Zakon o osebni asistenci e bil sprejet februarja 2017, izvajati pa se je začel januarja 2019.

Z Zakonom o osebni asistenci so težje hendikepirani v Sloveniji dobili zakonsko pravico do storitve osebne asistence in s tem tudi možnost neodvisnega življenja. Osebna asistenca je postala dostopna vsem hendikepiranim v starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo več kot 30 ur pomoči na teden. To je bil za Slovenijo velik dosežek in rezultat 30-letnega delovanja Društva YHD. Zakon o osebni asistenci je namreč tudi predpogoj za deinstitucionalizacijo in konec obdobja, ko se je hendikepirane zaradi pomanjkanja »primerne oskrbe« nameščalo v institucije, ki so bile njihov »dom« skorajda od rojstva do smrti.

Društvo YHD je že od samega začetka razvojno naravnano, saj razvija teorijo, ki spreminja prakso, promovira kulturo hendikepa, s katero osvešča širšo javnost in spreminja pogled ter zavedanje samih hendikepiranih o svojem lastnem položaju. Teorija hendikepa, ki jo je razvijal dr. Rutar, in odpor do medicinskega modela dojemanja invalidnosti, sta bili in ostali osnovno vodilo pri oblikovanju vseh nadaljnjih projektov in akcij. YHD – Društvo za kulturo in teorijo hendikepa prav zato v prvi vrsti neumorno osvešča, ruši predsodke ter stereotipe, ki so povezani s tradicionalnem dojemanjem invalidov izhajajoč iz medicinskega modela; YHD zavrača medicinski model in prisega na socialnega.

Da v Društvu YHD hendikep dojemamo precej širše, je pojasnil tudi eden izmed soustanoviteljev društva in vzor neodvisnega življenja, Emil Bohinc:

»Hendikep razumemo kot teoretski koncept. Lastnosti niso vzrok, na osnovi katerega ljudi s temi lastnostmi opredelimo kot hendikepirane. Hendikep je simbolni in družbeni položaj ljudi; v določeni družbeni konstelaciji medsebojnih odnosov se univerzalna kategorija, kakršna je hendikep, vedno utelesi z nekom, ki je zaradi tega drugače drugačen. Torej je zgodovinsko pogojena in odvisna od posameznih in bolj ali manj naključnih okoliščin. Zavest, da je hendikep predvsem simbolni status, nam omogoči postaviti pod vprašaj lastno pozicijo, kar razkrije stara razmerja moči in razmerja podrejenosti – nadrejenosti. S tem je vzpostavljen temelj, na katerem se lahko borimo za svoje pravice, predvsem za pravico do drugačnosti.«

Zavzemamo se

  • Enakopravne možnosti in odgovornosti hendikepiranih ljudi na vseh področjih družbenega življenja.

  • Upoštevanje pravic hendikepiranih kot človekovih pravic in ne zgolj socialnih.

  • Vpliv na zakonodajo in politiko s tega področja.

  • Razvoj teorije hendikepa.

  • Emancipacijo in samo-determinacijo.

Naročite se na naše e-novice in bodite na tekočem.

S prijavo na naše e-novice potrjujete, da soglašate s pravilnikom o varovanju osebnih podatkov!